Mineva 100 let, odkar se je v Slovenskih Konjicah rodil velik slovenski pesnik, urednik in prevajalec Ivan Minatti. Kako je znova odkril Konjice?
Ivan Minatti je prvih pet otroških let je preživel v Slovenskih Konjicah, v stari meščanski hiši v takratnem in današnjem centru mesta, na Celjski cesti.
Kako so ta leta zaznamovala otroško dušo in Konjice vpisala na zemljevid slovenske poetike? Konjičani verjamejo, da so.
Bela hiša in krhki oblaki
Ivan Minatti s starejšim bratom iz »konjiških« časov. Foto: osebni arhiv soproge Lojzke Špacapan.
Pričevalcev o malem Ivanu, o prvih petih letih njegovega otroštva v Konjicah, je malo. Z njim se je na vrtu in ob Dravinji igrala sosedova, danes že pokojna Frimova Hilda.
Sam je povedal, da se je takrat s tega vrta videlo v Škalce in bela hiša sredi škalskih gričev mu je ostala za vedno v spominu.
Oče Vilko, ki je v Konjicah opravljal geodetsko službo, ga je večkrat vzel s sabo v pisarno, v hišo nasproti konjiške cerkve. Od tam je mali Ivan opazoval oblake. Ker jih je gledal s čudne pritlične perspektive, ga je vedno bilo strah, je povedal ob obisku Slovenskih Konjic, da bo cerkev padala na oblake in jih polomila.
Potem se je stik s Slovenskimi Konjicami za dolgo dolgo izgubil. Pri Ivanovih petih letih se je družina preselil v Slovenj Gradec in pri desetih v Ljubljano.
Konjičani spet poiščejo Minattija
Konjičani, likovniki in dramski igralci (Arpad Šalamon, Heda Vidmar Šalamon, Marija Golčer, Milan Lamovec Didi), so Minattija poiskali ob pripravi predstavitve mesta v Škofji Loki. Takrat je rekel: »Še se čutim Konjičan.«
Rad je imel Konjičane in ‘konjičana’
Heda Vidmar Šalamon in Ivan Minatti konec 90. let v Žički kartuziji.
Heda in Arpad Šalamon sta ga tako, kot častnega gosta, 30. maja leta 1997 pripeljala na 50-letnico konjiškega vrtca, še prej pa na III. Likovna prijateljevanja v Žičko kartuzijo. Zelo dobro se je počutil na tem obisku, spoznal številne Konjičane in tudi »konjičana«, ki mu je bil zelo všeč.
Leta 2000, takrat še pod županovanjem Janeza Jazbeca, je postal častni občan Slovenskih Konjic.
Tako je znova odkrival Konjice. Prihajal je na svečanosti ob prazniku občine, na različne prireditve in tudi župan Miran Gorinšek je ohranil tradicijo, da ga je v ‘domače’ Slovenske Konjice vedno povabil na rojstni dan.
Ganljivo je bilo, ko so Nekoga moraš imeti rad v konjiški Mestni galeriji Riemer za njega recitirali v znakovnem jeziku. Pričevalci pravijo, da so Minattiju po licih stekle solze. (V. M., N. K.)
Ko je »znova odkril Konjice«, je Minatti rad prihajal na različna druženja. V družbi prijateljev iz Konjic v konjiški Mestni galeriji Riemer.
Prihajal je na svečanosti ob prazniku občine, na različne prireditve in tudi župan Miran Gorinšek je ohranil tradicijo, da ga je v ‘domače’ Konjice vedno povabil na rojstni dan.
Preberite še:
Letos bo minilo 100 let od rojstva pesnika Ivana Minattija v Slovenskih Konjicah