Mesto za katedrom, kjer je delala kot profesorica angleščine in francoščine, je zapustila v začetku 90-ih in se posvetila čokoladi. Sprva je pralineje pripravljala doma in jih prodajala od vrat do vrat. Danes jih ponuja na policah svojih lokalov v Žalcu, Celju, Mariboru, Ljubljani in Celovcu. Posel je garanje, a jo hkrati osvobaja. Že četrt stoletja uresničuje osnovno vizijo: preplaviti Slovenijo z lastnimi vrhunskimi izdelki brez konzervansov. Svetu je med drugim ponudila Prešernove fige. Neverjetna Štajerka, Marinka Dobnik iz Čokoladnega ateljeja Dobnik.
Čokoladerka, lastnica in mojstrica čokoladnega ateljeja, profesorica angleščine in francoščine, dama, ki je verjela v sanje in jih uresničila. Danes živi sladko življenje – Marinka Dobnik iz Griž.
Poznamo jo kot čokoladerko, pred tem pa je bila profesorica. Kaj jo je zmotilo v šoli, da je pustili službo in začela sladkati naša življenja? Pravi, da se je osamosvojila kot Slovenija. Prvih korakov čokoladerstva se je naučila v dveh dneh pri dveh belgijskih mojstrih. In sprva prodajala od vrat do vrat …
Kakšne spomine ima na čokoladno potico?
Si zato hodla na faks, da boš cukre prodajala? To je večkrat slišala od okolice, a z zagnanostjo dokazala, da je sanje moč živeti. Učenci so jo imeli radi, ker je menda znala snov predstaviti skozi zgodbo. To je potrdila tudi njena učenka Vita Mavrič.
Njene pralineje so iz prave čokolade. Kaj točno to pomeni – kaj je prava čokolada? Ironično je, da čokolado obožujejo otroci, ki pa so na marsikateri plantaži kakavovcev izkoriščena delovna sila. So v verigi pravičnih trgovin? Pri okusih so drzni, tudi gin tonik s čokolado ponujajo gostom … Pa Fige Prešernove in Frančeve čvešpe sopripravili, ki so danes tudi protokolarna darila.
Je na vrhu njene playliste francoski šanson?
Kako dobičkonosna je čokolada? Kakavova zrna se kupuje na borzi? Vse, kar ponuja svojim gostom v lokalih, preuči, premisli – zanje hoče le najboljše. Pri poslu sledi čustvom …
Je res, da čokolada povzroča mozolje, da zaradi kofeina ni primerna za otroke ali da je afrodiziak?
Napovedi, kako bomo živeli čez 30, 40 let, so predvidevanja na podlagi znanosti – pozna jih dr. Aleksander Zidanšek, predsednik Slovenskega združenja Rimskega kluba. Konjičan je sicer doktor fizike, raziskovalec na Institutu Jožefa Stefana in glavni tajnik Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana.
Fizik, raziskovalec na Institutu Jožefa Stefana, glavni tajnik Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana in predsednik Slovenskega združenja Rimskega kluba.
Bomo leta 2050 še poznali jutra – ali bo razlika med dnevom in nočjo manjša?
Bosta voditelja čez 20 let še potrebna v radisjkem studiu ali bo voditelj že robot?
Je predsednik Slovenskega združenja Rimskega kluba. Gre za združenje strokovnjakov, ki proučujejo, kakšna bo prihodnost. Je tehnologija past za sodobnega človeka? Nam lahko računalnik zavlada in nas sprogramira on? Od česa bomo pa živeli, če nas zamenjajo roboti?
Kdaj bo na svetovni ravni prevladal električni avtomobil?
Neverjetni Štajerc, ki pozna prihodnost človeštva – ta se bo vrtela okoli ustvarjalnosti in povezovanja. Ko govorimo o prihodnosti, si gotovo ne delamo usluge niti z odpadki. Jih bomo znali omejiti? Prihodnost napoveduje brez revščine na račun znanja …
Smo pozabili na gojenje medsebojnih odnosov? Bi moral to postati eden od predmetov v šoli? Je torej čustvena inteligenca naša glavna prednost pred tehnologijo?
Ali med študijem, raziskovanjem posluša glasbo?
Bodo v prihodnosti v Piranu nove Benetke? Bo človek znal graditi mesta pod vodo? Bomo v Sloveniji namesto vinskih trt gojili tobak? In najpomembnejše: Kdaj bomo moški razumeli ženske in obratno?
Prihodnost bomo krojili z znanjem in z mirom. Kako iz danes na jutri zaključiti vojne, terorizem? Kaj pa daje svojim študentom? Jih poleg z znanjem oboroži tudi z empatijo? In kaj je nujno potrebno, da vsak od nas naredi za boljši jutri?
Nani Franc Matjašič z Zgornje Polskave. Konjičanom poznan kot soorganizator boksarskega Grand Prixa. Lani je pri 61-ih letih poskrbel za enega najbolj odmevnih nogometnih prestopov pri nas – je namreč še vedno aktiven nogometaš. Je športni novinar, glasbenik – zasnoval je slovenske Grammyje – režiser in scenarist dokumentarnih filmov in glasbenih spotov, organizator – poskrbel je za več miss izborov, pisatelj …
Nogometaš, televizijec, športni novinar, glasbenik, promotor, producent, organizator, režiser oz. osem v enem – Nani Franc Matjašič z Zgornje Polskave. Pri 62. letih je še vedno aktiven nogometaš. Kaj je njegov eliksir mladosti?
Pri 61-ih je poskrbel za odmeven prestop med nogometnima kluboma, kot nogometaš je vknjižil več kot tisoč tekem, brcal je za več kot 20 klubov. Tudi estradnike je združil v nogometni team in hkrati ustanovil Humane zvezdice.
Kaj je bil najegov največji življenjski knockout?
Organiziral je prvo borbo za naslov svetovnega profesionalnega boksarskega prvaka, je tudi idejni oče Grand prixa Slovenske Konjice. Promoviral je prvo borbo Dejana Zavca, ki jo je na njegovo pobudo prenašal tudi Eurosport. Izzvali pa smo ga tudi, na na Iztoku izvede knockout v ofsajdu.
Na televiziji je vodil legendarno oddajo Video boom 40
Kateri je Nanijev najljubši videospot?
Snemal je videospote, vodil prvo nogometno oddajo Naj N – nogometni studio, posnel je dokumentarec o Kralju Matjažu, se lotil knjig o nogometu in boksu …
Športniki in lepotice gredo skupaj, zato ne čudi, da se je lotil organizacije miss izborov. Kot novinar je pisal za Ekipo, Slovenske novice, pa za hrvaški in nemški časopis ter druge. V Slovenijo je pripeljal slovenske Grammyje. Poje tudi, ustanovil je skupino, …
Simon Dolar z Vranskega je aktualni evropski podprvak med mehaniki. Zaposlen je na AMZS Celje. Kako točno poteka tekmovanje, ki je sestavljeno iz zahtevnih praktičnih nalog in teoretičnega preizkusa, je povedal to jutro v našem studiu. Simona so čakala zabavna vprašanja in naloge, ki bi jih kot avtomehanik moral opraviti brez težav.
Kakšna pa je po njegovi oceni kultura vožnje pri nas? So mehaniki dobri vozniki, imajo težko nogo?
Avto je glavni predmet obravnave njegove službe – je tako rekoč zdravnik za avte, ker poštima vse: v tem je drugi najboljši v Evropi. Za kaj pravzaprav gre pri tem tekmovanju, kaj se ocenjuje?
Na svojem avtu že ima zimske pnevmatike? Ali je kovačeva kobila oz. mehanikov avto bos?
Do jutri moramo letne pnevmatike zamenjati za zimske. To je delo za vulkanizerje, ampak, mehanik, ki urgira na cesti najbrž obvlada tudi to. Zato smo Simona postavili pred studio Radia Rogla, kjer je na vprašanja odgovarjal med menjavo pnevmatik …
V delavnici je glasno. Uspe izklopiti ropot in poslušati radio ali morda nosi slušalke v službi, da lahko posluša svojo playlisto? In kaj je na njej?
Ko stojimo pred mehanikom, se spremenimo v 5-letne otroke, ki pametujejo, a hkrati ne vedo nič. Najboljši mehanik v Sloveniji pojasnjuje, kako pripraviti avto na zimo, kako si ob pogostih težavah pomagamo sami …
Celjan Gorazd Golob je samouk fotografije, ki je strast do fotografiranja razvil po prvem poslovnem obisku Afrike.
Je eden bolj uspešnih lovcev na fotografije divjih živali – njegove fotografije najdemo v prestižnih revijah in na svetovnih razstavah.
Organizira vodene safari ture in tudi zasebno rad potuje.
Je tudi glasbenik in to ljubezen je prenesel na vso družino, njegov sin je tako član dunajskih filharmonikov.
Jutro je najboljši del dneva za fotografijo …
Kako se Gorazd loti fotografiranja divjih živali, za katere nikoli ne ve, kako bodo odreagirale? Je vedno pripravljen s svojo opremo?
Je kdaj zbil srno na cesti? Predstavljamo si namreč, da najprej fotka njen skok, šele potem odreagirašin pokliče lovce, policijo.
Jutra so v fotografskem smislu dobesedna zlata vredna: velja, da je rana ura zlata ura za dobro fotografijo. Kakšno opremo uporablja, je draga, kako poteka fotkanje, kako fotosafari …
Že kot mulc je bil ljubitelj klasike – je tudi velik ljubitelj glasbe.
Med pogoji za dobro fotko v divjini so potrpežljivost in odnos do narave. Poudarja, da smo tam samo gostje. Pa smo zaželeni gostje? Kako zaželenega se je počutil med piranjami v Amazoniji?
Neverjetni Štajerc je tudi oče in mož, podjetnik, glasbenik. Pravi, da je bil problematičen najstnik in v isti sapi pove, da je veliko bral in poslušal glasbo. Študiral je novinarstvo, veliko potuje in piše blog …
Sebastjan Habicht iz Slovenskih Konjic je avtor več kot 250 prispevkov na spletni enciklopediji Wikipedija. Na njegovo pobudo so objavili povsem nove kategorije. Je poznavalec zgodovine naših krajev, objavlja in ureja članke v slovenščini, italijanščini in hrvaščini. Navdušujejo ga knjige, zgodovina in narava. Je NEVERJETNI ŠTAJERC!
Wikipedija na dveh nogah – človek, ki dobro pozna zgodovino naših krajev in znanje deli s celim svetom; to je njegov hobi. Je kdaj preštel ure, ki jih je porabil za prispevke na Wikipediji?
Wikipedija je spletna enciklopedija, ki jo lahko pravzaprav vsak ureja sam. Prijava je zelo enostavna … Ali Wikipedija bdi nad tem, kdo piše in predvsem, kaj piše?
Sebastjan Habicht objavlja prispevke tudi v italijanščini in hrvaščini. So jeziki, poleg zgodovine, še ena njegova strast?
Če klikate po Wikipediji – prispevki o Slovenskih Konjicah, Žički kartuziji, Tinetu Lesjaku, Konjiškem maratonu itn. so delo Sebastjana Habichta. Ima tudi uredniško zvezdo …
Sebastjan Habicht pravi, da je Sveto pismo knjiga knjig. Katera pa je skladba skladb – kaj bi lahko poslušal vsak dan, cel dan in se ne bi naveličal?
Je tudi pevec, deluje v dveh zborih na Konjiškem. Je ljubitelj rumene barve in kaktusov.
Kot ljubitelj zgodovine je raziskal tudi svojo osebno zgodovino. Je potomec kake plemiške družine?
